ponedeljek, 17. december 2012

Natakarji


(In preden me kdo obtoži seksizma - ženske natakarji [znane tudi kot natakrce, kelnarce, ej ti, dejmšenpir in podobno] so iz naslova izpuščene z razlogom. Ker bom govorila o fantih. Moških. Pobih. Skratka, o natakarjih.)

SSKJ pravi, da je 

 natákar  -ja m (ȃgostinski delavec, ki se ukvarja s strežbo gostov
(izvleček)


Za véliki Slovar sicer res čisto zadovoljiv opis, ampak za kakovostno delovanje natakarjev v resničnem (beri mojem) svetu absolutno premalo. Ker biti natakar je poslanstvo, ki zahteva določene kvalitete, ki te ločijo od ostalih smrtnikov (in ne, s tem ne mislim samo šanka). Kaj potemtakem pričakujem od gostinskega delavca? 

Da je prijazen, se razume. Ampak ne preveč, meja med prisrčnim smehljanjem in kripi buljenjem je zelo tanka. Prava mera prijaznosti pa mu ne koristi kaj preveč, če sta s tetko Gravitacijo prevelika prijatelja. Naročila sem kavo. In NE kave v naročju. Dober natakar se ob pogledu na moj obraz po več zaporednih obiskih naj ne bi več prestrašeno zdrznil, temveč po možnosti približno vedel v katero kategorijo bo spadalo moje naročilo. Ko pospravlja mizo, naj ne da vedeti, da je zadnje pol ure komaj čakal, da zapustiš njegov teritorij in naj ladjico iz računa diskretno zmečka za šankom, ne pa pred mano.

Dober natakar naj ne gleda obsojajoče, niti pomilovalno, če se sediš sam in hejtaš cel svet. Naj prazne fraze, za katere je prepričan, da bodo pomagale, zadrži zase, ker me v takih trenutkih popade hipni bes in želja, da ga poškodujem z metom krožnička v glavo. Naj se tudi dovolj dobro pretvarja, da ne sledi (pre)glasnim  pogovorom in komentira samo a) če je prepričan, da ne bo nikogar užalil in b) če bo vsem udeležencem namenil približno enako količino pozornosti. Zato je tam, da je vsem enako na voljo. Če bi se hotela počutit izključeno bi šla ... ne vem, na faks ali pa domov.

*zaide v skrajnost*
Dober natakar je lep in visok in za sabo pušča rahlo sled vonja po najnovejši dišavi Juda Lawja. Ima lepe roke! in nepogrizene nohte. Naštima ti dvojno kavo in računa samo eno.

 Mislim, a res zahtevam preveč? : )

Vem, biti Natakar je težko. Zato sem z njimi prijazna. Tudi če imam slab dan. Ampak se pa moja prijaznost konča natanko tam, kjer se začne njihova nesramnost. 


1 komentar:

  1. :lol: Dejšenpir je najbrž res najpogostejše poimenovanje za omenjeno grupo.
    Sicer pa, kje si naletela na ta dodatni tretma ogrevanja naročja z vročo tekočino? Ker večina gostiln res nima tega v ponudbi...vsaj zraven kave ne, no.
    Drugače pa le nadaljuj s pisanjem, odličnih cinikov pač primanjkuje :)

    OdgovoriIzbriši