Razodetja [prvič]

Moje prvo izpitno obdobje me je naučilo dveh pomembnih stvari:

1. Če se bom učila, bo snežilo. Brez heca. Lepo prosim, kakšni satelitski posnetki in meteorološke napovedi. Mene se vpraša, če imam namero svojo rit zadrževati pred knjigami. Ker če jo imam (No, rit vsekakor mam. Ciljam na guljenje stola.) - potem se bo nebo odprlo in pred mojim oknom zahrbtno nasulo kup krasno zamrznjene vode. [Preden me kdo česa obtoži - ne, količina učenja ni pogojena s količino zapadlega snega; govorimo zgolj o časovni usklajenosti.] Hkrati umiram od radovednosti in se bojim, kako bo to videti naslednjič, po koncu prihajajočega semestra. Junija. Ker se imam namen učit IN nosit pozabljene obleke, ki sem jih po pomoti našla v kotu omare.

2. VSE je bolj zanimivo od učenja. Seveda mi je to bilo znano že prej, šele zdaj pa sem dojela velikansko razsežnost vse-ga. Zadeva bi lahko šla v bizarnosti, ampak očitno še premorem kanček samokontrole:

• DLAKE. In njih štetje. Aktivnost je v svoji zasnovi precej ogabna, ker se pobližje spoznaš s poraščenostjo okončin. In to .. ni lepo. Ne, če si dekle v (baje) najlepših letih. Potem ugotoviš, da sploh ne poznaš tako velikih števil, da bi lahko uspešno zaključil oštevilčevanje. Pa jih (dlake namreč) začneš od besa (pa tudi dolgčasa) pulit. 
• CIMRINA STRAN SOBE. Življenja drugih postanejo zanimiva ravno v najmanj primernih trenutkih. 
• POSPRAVLJANJE. Pometala sem najmanj dvakrat na dan. Nikoli ne pometam dvakrat na dan. Komajda pometem dvakrat v tednu. Posteljo sem postlala dvakrat na dan. Ampak zaradi ..ah. Posodo sem pomivala najbrž šestkrat v dnevu. Čeprav se skoraj nisem prehranjevala doma. Da o čiščenju omare in tisočkratnem zlaganju cunj ne govorim.
• STENSKI RELIEF. Tiste miniaturne jamice in hribčki. Se lahko greš 'od pike do pike' in sestavljaš slike. Neskončno njih. Če ravno ni strop deviško prepleskan in skrajno dolgočasen, je pa še toliko bolje. Ker lahko zraven ležiš na hrbtu in po hitrem postopku zaspiš.
• TOČKA ENA. Vesolje ve, da maram sneženje.
• .... [Po krajšem premisleku sem se odločila, da ni primerno za v javnost.]
• (Kakor tudi to ne.) 

 
Zgornji seznam velja ob ugasnjenem računalniku in odstranjenem telefonu. Toliko.

Sem pa uspešno prilezla čez. No, bilo bi skrajno žalostno če teh - ne, ne bom izdala te sramotno nizke številke - nekaj izpitov ne bi spackala skupaj. Tudi in predvsem zato, ker so se tile izpiti najbrž preimenovali v preizkuse znanja, ko so na našem faksu (ali naj raje rečem ''faksu'') najtežji predmet nadomestili z avtomatskimi vrati. Ali kako že. : )

po preverjanju urnika za naslednji semester

Oh. Najbrž sem edini študent na svetu, ki se ne veseli fraj petkov? Ker to namreč pomeni, da moram najmanj trikrat na teden vstati zgodaj. Kar sicer ni problem. Ampak mi bodo pa obupno manjkale tiste jutranje urice za renčanje v zasebnosti.