sobota, 24. avgust 2013

Kozarci IV

Lily
  
Lilianne Dorothy Rogers je pri svojih (Še ne!, kot je sama dosledno opozarjala) sedemindvajsetih letih živela v najemniškem stanovanju in bila finančno preskrbljena. Po tem ko je žalostno ugotovila, da ji diploma iz umetnostne zgodovine in angleške književnosti lahko služi kvečjemu za kurjavo, je v lokalnem časopisu našla razpis za mesto pripravnika v enem izmed pomembnejših gledališč v državi. Tik pred potovanjem po Evropi je zbolela (pljučnica) in tako je imela prihranjenega dovolj denarja, da si je lahko privoščila nekaj mesecev neplačanega dela. "Deklica za vse" je v pol leta svoj imenik napolnila s številkami vseh, ki so imeli kakršnokoli povezavo z delom v Hiši. Od lučkarjevega asistenta do direktorjeve žene. In ljubice, se razume. Ko je šlo kaj narobe, so poiskali njo in zadeva je bila tako rekoč urejena. Če je bil kontakt nedosegljiv, je žarnico zamenjala sama ali pa pomagala v garderobi, ko se je maskerka napila. Bila si je sposobna zapomniti imena in bolezni vseh sorodnikov zaposlenih ter pokazala ravno pravšnjo mero zanimanja, da so ji bili vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Kmalu je postala nepogrešljiva in ustvarili so delovno mesto posebej zanjo.

Nori gledališčni urnik ji je nekako uspelo spraviti v samo njej znano rutino, ki je v tednu vključevala skoraj cela dva prosta dneva, ki ju je porabila za rehabilitacijo od množice obrazov. Sploh v zadnjem mesecu pa sta ji bila premalo, ker se je direktor odločil svoj denar zapraviti za obnovo prastarega vikenda v gorah, na svoj stolček pa je svojega sina. Lily je šlo na bruhanje ob Andrewjevi stereotipnosti razvajenega mulčka samooklicane visoke družbe. Rahlo debelušen in vodenih oči je ob njenem prihodu v Hišo deloval popolnoma neškodljivo, nato pa je za dve leti odšel v tujino "nabirat izkušnje". Če je to pomenilo, da je maščobno maso zamenjal s kilogramom ega odveč, si je izkušenj vsekakor nabral. Še preveč, je Lily namrgodeno ugotavljala, ko je stala pred polico z vinom.

Pogled v njeno nakupovalno košaro bi pokazal, da ji proces odraščanja ni nikoli zares uspel. Z željo obdržati najboljše obeh svetov je eno polovico zasedala steklenica in drugo čokolada z lešniki. Šele tik pred blagajno se je spomnila, da se je ta teden (kot tudi vseh sto prej) odločila, da bo živela zdravo. In če to pomeni, da bo sedaj svoje mesto prepustila trem najstnicam, ki jim kljub drzni opravi ni uspelo izgledati polnoletno ... jim ga tudi bo. Starejši gospe brez očal je pomagala poiskati številko na tehtnici, nato pa izgubljeno obstala med družinskimi pakiranji korenja.

2 komentarja: