ponedeljek, 7. januar 2013

Ugibanje neznank

Baje, da vsak nekaj zbira. Okej, priznam, tole sem si izmislila, ampak z začetki se razumem približno toliko kot s Slovenskimi železnicami. Se ne. Sploh. (Uuu, tema za kdaj drugič. In, dekle, vzemi se v roke - če boš samo sebe kar naprej prekinjala, boš z pisanjem napredovala s hitrostjo zadetega [pa ne z orožjem] polža.) Sem dovolj daleč od začetka? Sem. (Pogovarjam se sama s sabo. Krasno.) (O, poglej, spet si prekinila.)

Zbiranje! Nekateri zbirajo znamke, spet drugi modelčke avtomobilov. Zbirajo se zlomljena srca in zbirajo se dekleta. Dekleta zbirajo čevlje. Tisti s preveč denarja zbirajo evrske kovance različnih držav (na tviterju bi temu dodala heštegnesmisli). Tisti brez denarja zbirajo denar. (Pa ne za v zbirko.) Kot otrok sem zbirala igračke iz kinderjajčk in, kar nakazuje na očitno pomanjkanje domišljie, prtičke. Res zavidljivo zbirko papirnatih sarvjet [te grozne besede se kar pojavljajo od nekod!] od sredine mojih najstniških let arhivira, prebira in nadaljuje z zbiranjem dragi Oče. (Za katerega sem bila prepričana -  in po tihem upala - da ga bodo pretresi krize srednjih let prisilili v kaj much more manly. Nakup motorja na primer.) Sama aktualno zbiram lastne neumnosti in padce po stopnicah. Ampak ker to najbrž ne šteje, lahko za potrebe vélikih materailistov, izpostavim mojo mini zbirko (Okej. Najmanj koliko primerkov mora vsebovati zbirka, da ji lahko nataknem to poimenovanje?) vžigalic. Poveča se vsakokrat, ko se kdo čisto po nesreči spomni name in se mu vžigalno sredstvo zazdi primerno darilo za piromana. (Mam pa vžigalice iz Prage, Dunaja in Indije. Pa še ene par iz lublanskih lokalov, potem pa že lahko neham naštevat. Still. Zbirka.)

Za dejansko povečanje lastnega zadovoljstva pa bolj kot zbiram, pogledujem za listki. Tistimi mali kosi papirja, na katere si ljudje, pozabljivi kot smo, radi zapisujemo sezname neopravljenih stvari. Ko ravno ne gledam v nebo in pozabim, da moram paziti, da se ne zaletim v koga ali kaj, gledam v tla. Paradajz se zgraža, ko najdene neznane papirnate zadeve tudi poberem, češ, kako se lahko dotikam tega 'saj ne veš, kje vse se je potikalo'. Oh, I have to many moms sometimes. Najbrž se pa higienski standardi ljudi, ki smo s kmetov, takoalitako razlikujejo od higienskega standarda mestja ... khm. Drugih. (Tuširam se vsak dan, prisežem!) (Zanima me, koliko ljudi bi se zgražalo, ko bi na tleh našlo denar. NIHČE GA NE BI PUSTIL SAMEGA IN NENADZOROVANEGA. Saj bi ga lahko še kdo vzel!)

Največkrat naletim na odvržene račune. Smeji se mi, ko odkrijem nakupovalne sezname. Ti so najbolj pogosti. In potem moj najljubši del - sestavljanje slike osebe in njegove zgodbe. Ali bolje rečeno, jedilnika. Rada se pretvarjam, da imam prav, ko iz pisave in par naključnih podatkov ustvarim osebo. Ko s sliko zaključim, papirčič odvržem. Ampak hranim pa svojo največjo trofejo - seznam nekoga, ki si na meni podoben način sestavi the list in ga nato elegantno izgubi. (Zato raje prakticiram pisanje po rokah. Listke izgubiš, roko pa .. no, vseeno malo težje. Mati me že od malega svarijo, da mi bo nekaj, kar ona imenuje alergija na črnilo, udarilo na možgane. Če preletim, kar sem do sedaj že spackala skupaj, je ta alergija na možganih že v četrtem stadiju.)

Tudi če seznam ne bi bil napisan na kuverti Fakultete za arhitekturo, sta lokacija najdišča in sama arhitekturna pisava dovolj zgovorni, da gre za (bodočega) arhitekta. Arhitekta, ki opremlja svoje novo stanovanje in se na sveže zaljublja v Mašo (vrstni red je zelo zgovorna stvar). Poba se odpravlja na rojstni dan in se odloča v kateri evropski prestolnici bo preživel dva tedna med poletjem. Če ve, kaj so vodila za omaro, najverjetneje tudi zna zamenjati žarnico. Je odgovoren državljan (skrb za dohodnino pa to) in zna z denarjem. Kljub večkratnemu guglanju si kratice CPH ne znam razložit. Mogoče pa je samo njegovo lastno poimenovanje, za primer, da bi listek izgubil in neposvečeni ne bi izvedeli umazanih podrobnosti. Njegov hiter tempo življenja in natrpan urnik sta mu v glavo vsadila idejo, da razmisli o nakupu pametnega telefona. Če bo dodobra izkoristil vse njegove zmožnosti, potem takih popisanih ovojnic izpod njegovih rok ne bom več našla.

[seznam: Maša; Borjan; Mare - darilo; omara; vodila za omaro; mizica pred TV; CPH, Madrid; Berlin; banka; smartphone; dohodnina]

Khm. Mogoče nucam kak nov hobi.
(Po moje je ravno polovica tega nesmiselnega sestavka izven oklepajev.)

In oh. Ko cinizem zamenja ... patetičnost različnih jakosti. 

2 komentarja:

  1. Spogledovanju z listki se po domače reče tudi babji firbec. :mrgreen:

    Hm, če malo pomislim kaj jaz zbiram...Aha že vem, železo, tega imam na pretek. Pa dolgčas, tega imam tudi zbranega precej. Hm,kaj še... A prah šteje? Drugega se pa niti ne spomnim eč trenutno.

    OdgovoriIzbriši
  2. Presneto, jaz sem pa upala, da mi je zadevo uspelo zavit v dovolj lepo embalažo, da se ne bo opazilo, da gre za navadne ženske muhavosti. : )

    OdgovoriIzbriši