sobota, 4. maj 2013

Dan št. 124

(Alineje bodo. Ker imam vročino in se mi ne da več niti pretvarjat, da je nimam. Spet pa ne bi počela tistega, kar je treba, kakopak.)

  • Danes goduje sv. Florjan. To sem izvedela po prepiru babice in njenega sina (dragi Oče so danes bili strašno srboriti (ne, ni imel Srba v riti, pa tudi Mati niso mehčalca zamenjali)), ko sta skušala uskladiti njune, sosedove in radijske vrtnarske koledarčke. Sporno dejanje: sejanje. Sporni objekt: fižol.
    Šlo je pa nekako takole: "Neš ti meni güčala, teta Kata je cizro že gnes v zemló devala!" "Ftihni, jaz ven, kak to gre, jaz sen že bol dügo kak ti na sveti!" Tole se je v različnih jakostnih valovih nadaljevalo čez cel dan. Pred odhodom domov sem mlatila (4. pomen, da se ne bo kdo preveč dobesedno obregnil) zadnji kos pogače, ko je babi privihrala v kuhinjo: "Mene tak nede več dügo tu, te boš mogo ki drügi hantle iskati!" In me pogleda: "Sanja, to moreš ti napisati - kak se na Florjanovo po enem sadi fse, po tadrügem pa nič." In zdaj sem to napisala. Ker babice ne bo več dolgo med nami.
     
  • [Grem stavit, da nas bo vse preživela.]

  • Pravkar sem še enkrat pogledala naslov. Na tretjini leta smo. Fak.
  • Nikoli mi v prvo ne uspe pravilno napisat tretjina. (Razen zdaj. Ker sem lahko prepisala zgornjo pomoč bloggerjevega črkovalnika.)
  • *se poskuša spomnit še nečesa, da bi dovolj dolga alineja lahko uravnotežila prvo*
  • Sicer sem pa prekladala drva. Ja, to naj bi se počelo jeseni (Je babi povedala. Zelo glasno.). Ja, Oče je rahlo osmojen.
  • Ne tako zelo rahlo osmojena sem pa jaz. Barvo sirotke je zamenjala barva vrhunsko pripravljenega jastoga. Peče. Ni fer, niti junija še nismo.
  • Neraven teren ni moj teren. Če bi bilo govora o teranu, je pa moj. Kakršenkoli že.
  • Dedijeva mačka je postala MamaMačka. Kittens! Three of them! Samo včeraj sem umrla približno petkrat. Luškano za popizdit.
  • Jebemti, dolžina prvega dela me živcira bolj kot bi bilo primerno. Bom tole objavila, preden si premislim in vse izbrišem.

8 komentarjev:

  1. No viš' de gre. Prva alineja me je spet spomnila na tisto kolegovo primerjavo američanov in štajercev in me seveda spravila v smeh.

    Na tretjini leta...ne s takim pesimizmom no. Maj je šele, MAJ!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Primerjava Američanov in Štajercev? Do tell me more!

      Izbriši
  2. Ne vem, ne vem, da ne bo kakšne užaljenosti. :D

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Užaljenost? Kaj je to?

      Izbriši
    2. Hehe, no prav. :P

      Štajerska je kot Amerika od Montane do Luisiane. Tu na začetku (Vransko in do Celja) je kot Montana. Torej folk je še dost uredu in normaln (edin po avtocesti ne zna pa noben štajerc vozit). Potem pa, bolj kot greš proti mariboru bolj je kot Luisiana, torej rednecks, rednecks everywhere.

      Izbriši
    3. I agree. Čeprav Celje .. Jaz bi to še enkrat premislila, v katero kategorijo spada. :Đ

      Izbriši
  3. Um... kaj so po tovjem potem bližje luisiani kot montani al kako? :Đ

    OdgovoriIzbriši