Pritekla je po stopnicah in dvakrat pritisnila na zvonec. Med čakanjem na odgovor je ogromen šopek odvila iz papirja, popravila plašč in upala, da pritajeni hrup pomeni, da se je zabava razživela do mere, ko bi njen prihod ostal neopažen.
"Dober večer, gospa," jo je za odtenek preveč vljudno pozdravil najeti natakar v uniformi sumljivo zelene barve in ji hotel pomagati s prtljago. "Gospodična," se je namrdnila in bliskovito stopila iz predsobe.
"Lily!" Z ogromnim nasmehom na rahlo zmedenem obrazu se ji je približal mlad moški na začetku tridesetih. "George, dragec." Med poljubom na lice mu je mimogrede zategnila razrahljani kravatni vozel.
"Lily!" Z ogromnim nasmehom na rahlo zmedenem obrazu se ji je približal mlad moški na začetku tridesetih. "George, dragec." Med poljubom na lice mu je mimogrede zategnila razrahljani kravatni vozel.
"Pozna si."
"Vem. Oprosti. Nenapovedana tiskovka. Novo vodstvo se šopiri."
Ni bil zares jezen. Izročila mu je majhno steklenico: "Mimogrede - čestitke. In .. prihrani mi požirek. Pojma nimaš, kako težko ga je bilo dobiti ..." Pojasnilo je prekinil Georgeev vzklik zadovoljstva. "Aaaa, že pol leta ga iščem! John, poglej!" S potegom za rokav je ustavil visokega mladeniča in mu navdušen pod nos potisnil star viski.
Bolj kot žganje je Johna zanimala prijateljeva sogovornica, ki je sedaj nestrpno udarjala s peto ob tla. "Oh, saj res, to je Lilianne; Lily, to je pa John, moj prijatelj. Še z gimnazije" Rože je prestavila v levico in mu segla v roko. Očitno vajena predstavljanja, je obred hotela čim prej končati, John pa je poskušal podaljšati trenutek in ji strmel v oči dlje, kot bi se to zdelo primerno njenemu bratrancu, če ta ne bi bil preveč zaposlen z iskanjem najbližjega polnega kozarca.
George je s pladnja mimoidočega natakarja izmaknil dva kozarca; enega na dušek spraznil, drugega pa ponudil Lily, ki ga je zavrnila: "Poslušaj, kje imaš Jules?"
Pomignil je proti smeri za njenim hrbtom in skoraj istočasno je na svojem ramenu začutila roko.
John je opazoval kontrast med Lilynimi temnimi in Juliejinimi medenimi lasmi, ko sta se mladi ženski objeli. "Lily, končno! Gotovo si sestradana! Ti je George kaj ponu ... George, ti petelin!" Johnu ni uspelo potlačiti smeha, ko je svojega sicer rahlo oblastnega prijatelja videl zardevati. Lily pa se je naenkrat počutila dovolj domače, da se je zasmejala na glas in Juliji izročila šopek. "Hej, Jules, ne skrbi, dobro veš, da bom poskrbela zase. Sploh če sem dovolj lačna. Grem pogledat, kaj je ostalo od večerje." Med klepetom sta se počasi pomikali proti zadnjemu delu stanovanja, kjer je, kolikor je John vedel, bila kuhinja.
Uspelo mu je ujeti še zadnjih nekaj besed: "Kako ti ga je uspelo prepričati, da ...," preden ga je George odvlekel k skupini ljudi, ki jih je nocoj videl prvič.
Ni bil zares jezen. Izročila mu je majhno steklenico: "Mimogrede - čestitke. In .. prihrani mi požirek. Pojma nimaš, kako težko ga je bilo dobiti ..." Pojasnilo je prekinil Georgeev vzklik zadovoljstva. "Aaaa, že pol leta ga iščem! John, poglej!" S potegom za rokav je ustavil visokega mladeniča in mu navdušen pod nos potisnil star viski.
Bolj kot žganje je Johna zanimala prijateljeva sogovornica, ki je sedaj nestrpno udarjala s peto ob tla. "Oh, saj res, to je Lilianne; Lily, to je pa John, moj prijatelj. Še z gimnazije" Rože je prestavila v levico in mu segla v roko. Očitno vajena predstavljanja, je obred hotela čim prej končati, John pa je poskušal podaljšati trenutek in ji strmel v oči dlje, kot bi se to zdelo primerno njenemu bratrancu, če ta ne bi bil preveč zaposlen z iskanjem najbližjega polnega kozarca.
George je s pladnja mimoidočega natakarja izmaknil dva kozarca; enega na dušek spraznil, drugega pa ponudil Lily, ki ga je zavrnila: "Poslušaj, kje imaš Jules?"
Pomignil je proti smeri za njenim hrbtom in skoraj istočasno je na svojem ramenu začutila roko.
John je opazoval kontrast med Lilynimi temnimi in Juliejinimi medenimi lasmi, ko sta se mladi ženski objeli. "Lily, končno! Gotovo si sestradana! Ti je George kaj ponu ... George, ti petelin!" Johnu ni uspelo potlačiti smeha, ko je svojega sicer rahlo oblastnega prijatelja videl zardevati. Lily pa se je naenkrat počutila dovolj domače, da se je zasmejala na glas in Juliji izročila šopek. "Hej, Jules, ne skrbi, dobro veš, da bom poskrbela zase. Sploh če sem dovolj lačna. Grem pogledat, kaj je ostalo od večerje." Med klepetom sta se počasi pomikali proti zadnjemu delu stanovanja, kjer je, kolikor je John vedel, bila kuhinja.
Uspelo mu je ujeti še zadnjih nekaj besed: "Kako ti ga je uspelo prepričati, da ...," preden ga je George odvlekel k skupini ljudi, ki jih je nocoj videl prvič.
Ni komentarjev:
Objavite komentar